Na hrbtni strani luksuzne ure pogosto piše 3 ATM, 5 bar, 100 m ali več. Številka je koristna, vendar je ne smemo brati kot dovoljenje, da uro brez premisleka odnesemo na zapisano globino. Gre za oznako, povezano s preskusnimi pogoji in zahtevami proizvajalca, ne za popoln opis vsake situacije v vodi.
Kaj določa standard ISO 22810
Standard ISO 22810 določa zahteve, preskusne metode in označevanje ur, ki se prodajajo kot vodoodporne. Namenjen je uram za vsakdanjo uporabo in dejavnosti, kot je plavanje. Za pravo potapljaško uro velja strožji okvir ISO 6425: poleg najmanj 100 metrov oziroma 10 barov zahteva tudi čitljivost v temi, merjenje časa potopa ter odpornost proti udarcem in magnetnim vplivom.
Zato dve uri z enako številko nista nujno namenjeni isti uporabi. Pomembni so konstrukcija krone, stanje tesnil, servisna zgodovina in izrecna navodila znamke. Pritisk se lahko spremeni tudi zaradi gibanja, curka vode ali hitre temperaturne razlike.
Pred bazenom preveri tri stvari
Najprej poišči navodila za svoj natančen model, ne zgolj splošne spletne tabele. Nato preveri, ali je krona povsem zaprta oziroma privita; tipk kronografa pod vodo ne uporabljaj, razen če proizvajalec to izrecno dovoljuje. Pri starejši ali nedavno odprti uri naj urar pred sezono opravi tlačni preskus.
Najvarnejše pravilo je preprosto: oznaka pove raven laboratorijsko preverjene zaščite, končno odločitev o plavanju ali potapljanju pa vedno določa proizvajalec konkretne ure. Pri dragocenem mehanizmu je kratek pregled tesnjenja precej cenejši od popravila zaradi vdora vode.
Viri: ISO 22810:2010 — Horology — Water-resistant watches · ISO: Water-resistant watches — standard and consumer guidance · Federation of the Swiss Watch Industry: A reality check on watches' water resistance. Tematski prispevek BBT, ne poročilo o današnjem dogodku.