Priimek Rothschild je postal skoraj sopomenka za skrivnostno bogastvo. Toda zanimiva zgodba se začne pri bančništvu, družinskih povezavah in pretoku informacij, ne pri domnevnem skrivnem upravljanju sveta. Za razumevanje njihovega vpliva je treba ločiti dokumentirane posle od pripovedi, ki so nastale pozneje.
Nathan Mayer Rothschild je v Londonu posloval z zlatom in devizami. Med napoleonskimi vojnami je sodeloval pri financiranju britanskih potreb, tudi pri zagotavljanju sredstev za Wellingtonovo vojsko. To je konkreten primer velikega finančnega vpliva, ki ga je mogoče raziskovati prek poslovne korespondence in zgodovinskih dokumentov.
Kaj se je zgodilo z zgodbo o Waterlooju?
Razširjena legenda trdi, da je Nathan zgodnjo novico o Napoleonovem porazu uporabil za velikansko borzno prevaro. Raziskava Briana Cathcarta razčlenjuje nastanek te pripovedi in pomanjkljivosti dokazov. Tudi arhiv opozarja, da so dokazi za pogosto ponavljane milijonske dobičke zelo skopi. Družinski arhiv je dragocen primarni vir, vendar ostaja institucija, povezana z obravnavano družino.
Iz zgodovinskega bogastva ne sledi dokaz za nadzor vseh bank, vlad ali vojn. Takšne trditve pogosto ponavljajo antisemitske vzorce, namesto da bi pokazale preverljivo lastništvo ali konkretno odločitev. Kritično pisanje o finančni moči potrebuje prav te podrobnosti: kdo je kaj imel, kdaj in s kakšnimi posledicami.
BBT zato družino predstavlja kot zgodovinsko bančno dinastijo, ne kot današnjo zmagovalko lestvice najbogatejših. Fotografija Waddesdona pokaže materialno dediščino družine; o velikosti sedanjega skupnega premoženja pa sama po sebi ne pove ničesar.
Viri: Rothschild Archive: Nathan in Waterloo · Brian Cathcart: raziskava mita o Waterlooju. Tematski prispevek BBT, ne poročilo o današnjem dogodku. Izbor zgodovinsko vplivnih in premožnih družin, ne aktualna lestvica najbogatejših.